All posts by Tibor Hrs Pandur

DARKNET

Lepa si in zjebana in dobra

Tako te nema

Da te ljubim

Vse sem pustil: partijo, službo

In čakal samo na njo

Ljubil sem jo celo

Vsekamor je šlo

Pozabil na robo, ki sem jo kupil

Samo da bi bil z njo

Njeno ime radost

Nisem hotel

Napisat hotel

Sem jo samo zase

Med hrano sva

Se dobila v labirintih

Nastopov

Medtem ko sva hranila drug drugega

Da ne bi pozabil

Že mesece nisem bil tako vesel

Kot v teh sanjah

Po mizah sva ležala

In se jedla

Da ne bi propadla

Najprej sreča

Potem muka neizmerna

Potem sum

Potem dvom

Kot še nikoli

Potem nesigurnost

In starodavni vprašaji

Če lahko čutiva enako

Potem žalosti

Ker ne moreš nikoli vedet

Potem blodnje in ljutanja

Po parkih po restavracijah

Po kladionicah, pekarah i menjačnicah

Po objemih

Po nežnih

Po tebi

Mraz

Po morah

Po krčih

Spet jaz

Mimo vrat njenih imen

Mimo sporočil

Puščenih zame na tleh

Na skrivaj

Potem prijateljice

Želje razkrite z očmi

Incesti pogledov na spolu avenij

Potem ustavljanja

Potem igre dvorjenj

Hočeš nočeš mogočeš

Potem otroške sobe, ki jih pospravljam

Da bi minilo

Predstave v katerih statiram

Tekste, ki jih na novo prevajam

Vloge, ki jih preurejam, da ne bi mislil

Da bi te srečal

In spet

S svojo srečo zamenjal

BG DIVNO RAZPADA

Beograd divno razpada

Na nas, ki se pretvarjamo, da se nič ne dogaja

(Vsi nekaj strašno bi, pa nihče točno ne ve kaj)

Vsi zgubljeni, lepi

Opicanjeni in podrti

Zavrti in odprti

Osamljeni kot grafiti pod viadukti

Šetamo ulice

Zlorabi me

Rani me, da nekaj ostane

Izgubi me v zgodbi

Govori mi o vojni

Pobegih in razpadu sistema

Govori mi o lapsusu

Kako slučajno kako zdrsne

Pade in razkrije

Govori mi o zjebanih interierjih inercij

Hipersenzibilnih tinejđerjev

Ujetih med žepnine staršev in nasilja ulic

Citiraj mi genialne prebliske desničarjev

In nerazumljivo prozo diktatorjev

Ko jih je še očarala nenadjebljiva

Tužna žudnja beogradskih pedera

In sijajne nenapisane balade medčloveških odnosov

Smog starega bencina in spušenega nikotina

Ki ga skušajo prekrit fenci parfemi žensk

Propadajoči tapisoni eks-socializma

Mistika stalinizma

In agresivna »karizma imperializma«

Ampak nežnost gostoljublja

Ohranjena sredi tega v glasu

Veteranov velikih depresij

In komesarjev nove erotske levice

Ki se vsak dan sprašujejo »što delat?«

Nas je tkala v novoodkrita in nepozabna bratstva

Kot zaščitena drevesa sredi geta

 

Drevesa smo, ki jih varujejo rešetke obžalovanj

Drevesa smo iz trotoarjev

Dihamo se

Združeni smo kot zvezde na nebu

In to je samota

 

V tej opustošeni zemlji

Sive metropole

Sem izgovor, da se napiše

Kako ne znam preživet

Kako v času abstrakcij

Kockamo svoje predstave za predplačane spektakle

Za kritike samih sebe

Nerazumljivih preskokov

Sumljivih povezav

In nerazložljivih naključji

Sem izgovor, da se piše

Atletika neke neraziskane lingvistike

Ki ne ve zase

In se ne znajde v krutem svetu arbitrarnih postavk

Niti ne ve, če dejansko uživa v tem

In če uživa dovolj

 

Scene zoofilije na stopnicah psevdo-demokracije

Alkoholne logoreje balkanizacije

Pijanih taksistov

Zvite zastave

Arbitraže

Življenja, ki bi jih lahko zgradil, če bi se pravočasno zbudil

Sanje, ki bi jih lahko ne zgubil

 

Drugovi moji, hipsterji, banalizatorji

Skribomani, ateisti, panteisti

Feministi, depresivci, bipolarci

Histeričarji i proletteri

Da ste mi živi i zdravi

 

Na trgu Marxa & Engelsa/Nikole Pasića

Tuc tuc narodnjakov gruva v nezavedno noč